1. I stopim ol animal long kaikai planti. Ol i wokim dispela kaikai wantaim kain kain samting, na i gat planti gutpela samting long en, na dispela i pasim ol animal long makim ol samting ol i laikim long paura na sakim ol narapela. Bikos ol kaikai we ol i wokim long 'pellet' i save stap wankain long taim bilong putim, karim, na givim kaikai, dispela inap long daunim lus bilong kaikai long 8%-10%.
2. Bikpela 'Fed Conversion Reit'. Long taim bilong 'pelleting process', ol samting we wara, tempereja, na presa i save kamapim ol samting insait long kaikai, na dispela i save mekim 'starch' i kamap 'gelatin' na i save strongim wok bilong ol 'enzyme'. Dispela i larim animal long daunim kaikai gut, na dispela i mekim na em i kisim planti hevi. Sapos yu givim kaikai long ol kakaruk na buai wantaim 'pelleted feed' dispela inap long helpim 'feed conversion' (olsem, 'conversion rate') long 10%-12% taim yu skelim wantaim yusim 'powdered feed'. Taim ol i givim kaikai long ol buai we i gat 'pellet' dispela i save mekim hevi bilong ol i go antap long 4% na i save daunim 'feed-to-mit resio long 6%. Long ol broiler, ol i ken daunim mak bilong kaikai-long-mit long 3%-10%.
3. Moa ekonomik stoa na trenspot. Pelleting i save mekim bikpela namba bilong ol kaikai i go antap long 40%-100%, na i save daunim spes bilong putim na ol kos bilong trenspot.
4. Gutpela 'flowability' i mekim menesmen i kamap isi. Planti paura, moa yet ol lait-gravity fluff fid, na ol fid we i gat molasses, planti gris, o urea, i save pas long ples bilong putim kaikai. Ol 'pellets', bikos ol i save ron gut na i no save pas tumas, ol i save laikim tru long ol bikpela 'dairy' o 'poultry' fam we i save yusim ol 'automatic feeder'.
5. Ol i save stopim otomatik greding bilong ol kaikai na daunim bagarap bilong envairomen. Taim ol i putim na karim i go, ol paura i save kisim mak bikos ol i gat kain kain volium na hevi. Ol 'pellet' i save rausim dispela 'grading' na i no save kisim das hariap. Taim ol i givim kaikai, ol 'pellet' i no save bagarapim win na wara olsem ol paura.
6. Ol i save rausim Salmonella long kaikai bilong ol animal. Bihain long ol i kaikai, ol binatang jem bilong Salmonella i save stap yet long ol 'tissues' bilong ol animal, na sapos ol i kaikai ol animal i gat dispela sik, dispela inap long kamapim ol sik long bel bilong ol man. Taim ol i putim stim long bikpela hat na bihain ol i mekim ol 'pelleting' dispela inap long pinisim ol 'Salmonella' baktiria insait long kaikai bilong ol animal.
